1. Epigenetika duševnih motenj in zasvojenosti
Celovito odgovorite na spodnja vprašanja. Pri odgovoru morate znati ločiti med dejstvi in potencialnimi napačnimi interpretacijami orodij umetne inteligence.
- Pojasnite vlogo epigenetskih mehanizmov pri razvoju zasvojenosti.
Opišite osnovna načela delovanja histonskih modifikacij ter razložite, zakaj je epigenetika ključna pri spremembah v nagrajevalnem sistemu možganov (VTA, nucleus accumbens, dorzalni striatum).
- Analizirajte delovanje transkripcijskih dejavnikov ΔFosB in CREB v kontekstu uživanja psihoaktivnih snovi.
Pojasnite, kako vplivata na acetilacijo in metilacijo histonov, ter kako te spremembe vodijo do sprememb vedenja, povezanih z zasvojenostjo.
- BDNF kot most med stresom, antidepresivi in zasvojenostjo
Opišite, kako zgodnji stres epigenetsko spremeni izražanje genov, povezanih z BDNF, ter zakaj kronična uporaba antidepresivov vpliva na njegovo tvorbo. Pojasnite posledice za duševno zdravje in ranljivost za odvisnost.
- Naštejte in obrazložite zdravila, ki delujejo preko epigenetskih principov.
Osredotočite se na zdravila, ki delujejo na histonske spremembe (npr. inhibitorji HDAC ali učinkovine, ki vplivajo na HAT, če so omenjena v predavanju) ter razložite, kakšne klinične posledice ima takšno delovanje pri duševnih motnjah in/ali zasvojenosti.
Zdravljenje nespečnosti
Celovito in povezano odgovorite na naslednja podvprašanja. Pri odgovoru bodite pozorni na razliko med znanstveno podprtimi podatki in pogostimi napačnimi interpretacijami orodij umetne inteligence.
1. Opredelite nespečnost in njene glavne razvrstitve glede na trajanje, vzrok in cirkadiani ritem. Pojasnite, zakaj je diagnostika zahtevna in zakaj je pomembno ločevati med primarno in sekundarno nespečnostjo.
2. Primerjajte nefarmakološke in farmakološke pristope zdravljenja nespečnosti. Opišite vsaj tri nefarmakološke metode in utemeljite, zakaj morajo potekati pred uvedbo zdravil.
3. Analizirajte prednosti in slabosti glavnih skupin zdravil za nespečnost:
o benzodiazepinov in njihovih receptornih agonistov,
o agonistov melatoninskih receptorjev (ramelteon),
o dvojnih antagonistov oreksinskih receptorjev (suvoreksant).
Pri vsakem navedite klinično situacijo, primer, mehanizem delovanja in tveganja.
4. Pojasnite, zakaj so sodobni trendi zdravljenja nespečnosti usmerjeni stran od klasičnih uspaval in v smer alternativnih farmakoloških pristopov (npr. antidepresivi, antipsihotiki, antihistaminiki, melatonin). Ocenite tudi nevarnost »samozdravljenja« in napačne uporabe zdravil brez recepta.
Motnje avtističnega spektra (ASD)
Odgovorite celovito, povezano in s sklicevanjem na podane koncepte. V vsakem odgovoru ocenite tudi, katera trditev bi bila tipičen AI-šum oziroma napačno posploševanje in jo popravite.
1. Opredelite motnje avtističnega spektra (ASD)
Razložite, zakaj je ime »avtizem« zgodovinsko neustrezno, opišite spremembe diagnostičnih opredelitev (od PDD preko DSM-IV klasifikacije) in utemeljite, kaj je ključno pri opredelitvi avtističnega vedenjskega fenotipa.
2. Opišite glavne diagnostične domene ASD
Pojasnite triažo simptomov (socialna interakcija, komunikacija, ponavljajoče vedenje), navedite konkretne primere iz prakse (npr. eholalija, posebni interese, senzorična občutljivost) in razložite, zakaj je variabilnost simptomov tako velika.
3. Razčlenite etiologijo ASD
Primerjajte genetske in okoljske dejavnike tveganja, pojasnite pomen prenatalnih dejavnikov (starost staršev, okužbe, izpostavljenost zdravilom ali toksinom), ter ocenite trditev »cepiva povzročajo avtizem« kot primer napačnega sklepanja.
4. Ocenite najpogosteje uporabljene vedenjske in edukativne pristope
Opišite logiko ABA, zgodnjih intervencijskih modelov (npr. Denver, Floortime) in vlogo družinskega okolja. Pojasnite, zakaj te metode pogosto izboljšajo EEG vzorce možganske aktivnosti.
5. Primerjajte farmakološke možnosti zdravljenja
– Za antipsihotike (risperidon, aripiprazol) utemeljite indikacije, mehanizem delovanja in stranske učinke.
– Pri stimulantih in SSRI razložite razloge za uporabo ter najpogostejše težave.
– Pojasnite, zakaj farmakoterapija ne zdravi avtizma, temveč zmanjšuje komorbidne simptome.
6. Kritično analizirajte komplementarne in biomedicinske pristope (CAM)
Ocenite dokaze za prehranske terapije (omega-3, vitamin D, probiotiki, melatonin), pojasnite koncept osi prebavila–možgani ter navedite primere intervencij, kjer je tveganje večje od potencialne koristi (npr. kelacijska terapija). Razložite, zakaj so nekatere CAM-metode pogoste, čeprav niso del konvencionalne medicine.
Migrena
Odgovorite strnjeno, argumentirano in povezano. V odgovorih izpostavite napake oz. AI-šum, ki se pogosto pojavlja pri razlagi migrene (npr. napačne trditve o "strukturi migrene", o ergotu ali učinkovitosti akupunkture).
1. Opredelite migreno kot nevrološko motnjo. Opisati morate njene štiri faze (prodrom, avra, bolečinska faza, postdrom) ter razložiti, zakaj gre za motnjo prekomerne vzdražnosti živčnega sistema.
2. Predstavite diagnostična merila ICHD-3 za migreno brez avre in z avro ter razložite, kako poteka prepoznava avre kot reverzibilnega nevrološkega fenomena. Pojasnite tudi, kdaj govorimo o kronični migreni.
3. Razložite patofiziološke osnove migrene – vključno z vlogo trigeminalnega sistema, CGRP, živčno-žilne interakcije ter aktivacije možganskih centrov, ki vodijo do utripajoče bolečine in senzoričnih motenj. Izpostavite genetsko razlago družinske hemiplegične migrene.
4. Sistematizirajte sprožilne dejavnike migrenskega napada (hrana, stres, hormoni, cirkadiani ritem, zdravila). Dodajte primer napačnega posploševanja, ki se pogosto pojavlja v pogovorih ali pri AI-generiranih odgovorih (npr. da kofein vedno povzroča migreno).
5. Primerjajte akutno in preventivno zdravljenje migrene. Pri akutnem zdravljenju opišite triptane (mehanizem 5-HT1B/1D, vpliv na CGRP), ergotamine in analgetike. Pri preventivi opišite vsaj tri skupine zdravil (npr. antiepileptiki, β-blokatorji, antidepresivi) in logiko njihove rabe.
6. Ocenite nefarmakološke in komplementarne prakse v zdravljenju migrene. Izpostavite znanstveno podprte pristope (spanje, hidracija, kognitivne tehnike) in kritično presodite vlogo alternativnih pristopov, kot je akupunktura ali zeliščni pripravki. Pojasnite, kje je meja med placebo učinkom in dokazljivo učinkovitostjo.